Takratni glavni pokrovitelj Branika, Satex, si je močno želel, da bi se priljubljeni Ojstra vrnil tja, kjer je začel košarkarsko pot. Toda do prestopa ni prišlo. Pot ga je vodila še do Radenske in Lenarta, po aktivni karieri je bil dejaven tudi pri veteranih. Kljub pomanjkanju centimetrov se je s svojo znamenito številko 15 na dresu enakovredno kosal z bistveno višjimi centri, v napadu pa je znal prebrati tekmečevo obrambo in soigralcem pripraviti prostor za zanesljive točke. Ob Ojstri je bila košarka preprosta, privlačna in inteligentna.